Ali se tudi vi sprašujete, kateri so najbolj pogosti otroški strahovi po starosti otrok?
Strah je normalen del razvoja, naravna reakcija otroka na: nepoznano, nevarnost (občutek lastne in tuje ogroženosti) ter ohranjanje pozitivne samopodobe.
V življenju otroka je strah ključnega pomena, saj ga varuje pred potencialno nevarnimi izkušnjami, mu pomaga razviti sposobnost prepoznavanja tveganj in krepi njegove čustvene ter socialne veščine (zaznavanje in razumevanje sveta).
Ko otrok raste in postaja najstnik, pride v ospredje strah pred izgubo pozitivne samopodobe, ki jo otrok krepi preko vrstnikov in sprejemanja družbe.
S pomočjo staršev (pri premagovanju strahov) otrok pridobi občutek varnosti, pozitivne samozavesti in smiselnosti strahov, s katerimi se sooča, kar je pomembno za njegov emocionalni razvoj.
Pogosti Otroški Strahovi (Po Starostnih Obdobjih)
1. Dojenčki (0–2 Leti)

Pogosta vrsta strahu:
- Ločitvena tesnoba: med 6. in 18. mesecem se pojavi strah pred ločitvijo od staršev ali bližnjih sorodnikov.
- Glasni zvoki: nenadni glasni zvoki, kot so poki, prižig sesalca, pasji lajež … lahko prestrašijo dojenčka.
V tem starostnem obdobju otrok ne razume, da starša še vedno obstaja, tudi ko ju ni v njegovem neposrednem vidnem polju.
Gre za proces razvoja t.i. objektne permanence – zavedanja, da stvari in ljudje obstajajo, tudi ko niso vidni.
Dojenčki čutijo močno vez s starši, in ko ti izginejo iz njihovega vidnega polja, se zanje zdi, da so popolnoma izginili, kar povzroči strah (jok).
Kako lahko starši pomagajo pri strahovih?
- Igrajte igre, kot je “kuku” (skrivanje za rokami), saj takšna igra otroku pomaga razumeti, da se lahko stvari in ljudje vrnejo, čeprav jih ne vidimo.
- Ob odhodu se mirno poslovite, da dojenček ve, da odhajate, povejte mu tudi, da se kmalu vrnete. Postopoma podaljšujte čas ločenosti.
2. Malčki (2–4 Leta)

Pogosta vrsta strahu:
- Strah pred temo se pojavi okoli tretjega leta, ko otroku izrazito deluje domišljija in še ni sposoben razlikovati med resničnim in neresničnim svetom.
- Strah pred pošastmi in drugimi grozečimi namišljenimi bitji je v tem obdobju pogosto prisoten. Otrok se lahko boji tudi tujcev.
Domišljija se v tem starostnem obdobju intenzivno razvija, vendar otrok še nima popolnoma razvitih sposobnosti razločevanja med domišljijo in realnostjo.
To je obdobje, ko otroci začnejo dojemati koncept nevarnosti, vendar ne razumejo, da pošasti in druga bitja v temi ne obstajajo in jim ne morejo škoditi.
Malčki pogosto verjamejo, da so pošasti pod posteljo ali v omari resnične, tema pa pomeni neznano, kjer se lahko skriva karkoli.
Kako lahko starši pomagajo pri strahovih?
- Rutina pred spanjem, ustvarite prijetno, sproščujočo rutino pred spanjem, ki otroku pomaga umiriti domišljijo.
- Uporabite nočne lučke, mehka svetloba lahko zmanjša strah pred temo.
- Poslušajte otrokove strahove, jih ne zavračajte in se iz njih ne norčujte. Lahko igrate tudi vlogo “preiskovalca pošasti” in skupaj z otrokom preverite, da ni nič pod posteljo ali v omari.
3. Predšolski Otroci (4–6 Let)

Pogosta vrsta strahu:
- Strah pred ločitvijo se lahko pojavi tudi pri tej starosti, predvsem, ko otroci začnejo obiskovati vrtec.
- Strah pred umrljivostjo, npr.: smrt staršev ali lastna smrt.
- Strah pred naravnimi pojavi, npr.: nevihta, močan veter, poplave, potresi …
- Strah pred zdravniki, zobozdravniki, različnimi medicinskimi postopki.
Otroci v tem obdobju začnejo razumeti osnovne koncepte življenja in naravnih pojavov, vendar jih še ne znajo povsem logično pojasniti.
Otrok lahko zameša smrt v risanki s stvarnostjo in se boji, da bi starši lahko “izginili” tako kot liki v zgodbah.
Naravni pojavi pa so sami po sebi strašljivi za vse ljudi, ker so glasni in nenadzorovani – nepredvidljivi, ker pa otrok ne razume, zakaj se dogajajo, se jih lahko izrazito boji.
Enako je za različne zdravnike, ker otrok ne ve točno, kaj ga čaka v ordinaciji, se izkušnje boji.
Prav tako imajo mnogi otroci za seboj že neprijetne izkušnje, kot so boleče injekcije ali pregledi, ki so lahko travmatični.
Kako lahko starši pomagajo pri strahovih?
- Razložite smrt in naravne pojave z razumljivimi besedami (pomagate si lahko tudi s knjigami) in brez pretiranih (nepotrebnih) podrobnosti.
- Z otrokom se pogovarjajte o pomembnosti obstoja zdravnikov in tem, da mu ne bi ljudje v haljah nikoli škodili ampak mu želijo le pomagati.
- Če se otrok boji nevihte, bodite z njim, objemite ga in mu razložite, kaj se dogaja.
- Neodvisnost otroka lahko spodbujate že pred vstopom v vrtec tako, da otroka peljete na obisk k prijatelju ali sorodnikom in ga za kratek čas tam pustite samega.
Preberite: Kaj otroke zanima o smrti (koliko naj mu povem)?
4. Šolski Otroci (6–12 Let)

Pogosta vrsta strahu:
- Strah pred šolo, npr.: ocene, neuspeh, kritika učiteljev in staršev, ali zavračanje vrstnikov.
- Strah pred poškodbami ali boleznijo (včasih se razvije tudi hipohondrija).
- Strah pred družbenimi zahtevami, kot je javno nastopanje, govor pred drugimi, tematske predstavitve v šolah.
V tem starostnem obdobju otroci razvijajo samopodobo in so bolj občutljivi na mnenja vrstnikov, staršev in učiteljev.
Prav tako se zavedajo nevarnosti, kot so poškodbe ali bolezni, in razumejo dolgotrajne posledice slabega zdravja.
Otroci v tem starostnem obdobju pretiravajo in lahko tudi manjši neuspeh ali sramoto v šoli doživijo kot veliko osebno katastrofo.
Kako lahko starši pomagajo pri strahovih?
- Otrok potrebuje zagotovilo s strani staršev, da je v redu (sprejet in zaželen), tudi če ne doseže popolnih rezultatov. Pohvalite trud, ne le ocen otroka.
- Otroku pomagajte obvladovati šolske obveznosti z načrtovanjem njegovega časa, delite z njim nasvete glede javnega nastopanja ter izražanjem lastnega mnenja (govor pred drugimi).
- Spodbujajte otroka, da govori o svojih občutkih, čustvih in strahovih. Ne podcenjujte njegovih težav, temveč jih vzemite resno in se posvetite skupnemu preživljanju časa ter reševanju njegovih težav (majhnih ali velikih).
5. Najstniki (12+ let)

Pogosta vrsta strahu:
- Strah pred zavrnitvijo ali neuspehom v družbi (vrstniki, sorodniki ter drugi pomembni ljudje v otrokovem okolju).
- Strah pred prihodnostjo se lahko nanaša na uspešno zaključeno šolo, primerno izbiro poklica ter ostale odgovornosti odraslih ljudi.
- Strah pred lastno identiteto se lahko navezuje, na dvom o sebi, negativno telesno podobo, pritisk vrstnikov ali staršev po ugajanju ali spremembi.
V adolescenci se močno poveča otrokova potreba po neodvisnosti, vendar še vedno obstajajo močni pritiski vrstnikov ali okolja, v katerem otrok preživlja največ svojega časa (otroku je pomembno mnenje drugih).
Najstniki so bolj realni do svojih pomanjkljivosti in ranljivosti, kar lahko vodi v negotovost in nizko samopodobo.
Hkrati se pogosto soočajo z eksistencialnimi vprašanji o svojem življenju, prihodnosti in lastni identiteti.
Kako lahko starši pomagajo pri strahovih?
- Pomembno je, da najstnik čuti in dobi podporo staršev, ne glede na njegove uspehe ali neuspehe v šoli in družbi.
- Naj se počuti slišanega (brez obsojanj ali slabe volje), tudi ko izraža dvome ali neupravičene strahove.
- Najstniku omogočite, da sam sprejme manjše odločitve in prevzeme odgovornost, pomembno pa je, da ste vedno na voljo za nasvet ali pogovor.
Zaključek
Vsak otrok se s strahovi spopada drugače, zato je pomembno, da starši strahove poskušate razumeti (iskren pogovor) in jih ne zavračate ali pomanjšujete.
Z nežnim pristopom, odprtim pogovorom in potrpežljivostjo lahko starši pomagate otrokom v vseh starostnih obdobjih uspešno premagovati majhne in velike strahove.
Preberite:
- Otrok se boji pokopališč (kako ravnati?)
- Otrok se boji zdravnikov (kaj storiti?)
- Otrok se boji teme (kaj storiti?)
- Otrok se boji nevihte (kaj storiti?)
- Zakaj se otrok boji morja? (kako mu pomagati)
Vsebina na Tralala.si je brezplačna zahvaljujoč podpori naših bralcev. Če opravite nakup prek naših povezav, lahko prejmemo provizijo, kar nam pomaga ustvarjati še boljšo vsebino za vas. (To ne vpliva na ceno izdelka.)