Na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in njegovih sprememb Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1F), izpostavljam najpomembnejše člene, ki so bistveni za večino družin z otroki. 

Poleg tega pojasnjujem, zakaj so predstavljene pravice pomembne in kako jih lahko starša na podlagi zakona uveljavljata.

Pravice Iz Zavarovanja Za Starševsko Varstvo So:

  1. Dopust
  2. Nadomestilo
  3. Pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva
  4. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok
  5. Nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.

Pravice omogočajo staršema, da se v prvih mesecih in letih otrokovega življenja posvetita negi in vzgoji otroka, brez finančnih posledic (tudi starši z nižjimi prihodki ohranijo pokojninske in socialne pravice). 

Potrebne vloge starša izpolneta in oddata na centru za socialno delo (kjer imata prijavljeno stalno prebivališče).

1. PRAVICA DO DOPUSTA

1.1 Materinski Dopust (19. – 21. Člen)

  • Mati ima pravico do 105 dni materinskega dopusta, od katerih mora obvezno izkoristiti 15 dni.
  • Materinski dopust praviloma nastopi 28 dni pred predvidenim porodom (datum določi ginekolog).
  • Če mati umre, zapusti otroka ali ni sposobna za nego, ter kadar je mati mlajša od 18 let, lahko očetu pripade preostanek dopusta (22. člen).
  • Če otrok umre, ima mati pravico do materinskega dopusta še 42 dni od dneva poroda.

Zakaj je to pomembno?

  • Pravica omogoča materam čas za okrevanje po porodu in prilagajanje na nove življenjske okoliščine – skrb za dojenčka.
  • Če mati ni prisotna, zakon omogoča očetom ali drugim skrbnikom, da v celoti prevzamejo nego otroka.

Kako lahko mati uveljavlja pravico?

  • Mati mora vložiti vlogo za materinski dopust in nadomestilo pri centru za socialno delo (CSD), vsaj 30 dni pred predvidenim porodom. Vlogo odda na obrazcu S-1/1. 
  • Mati mora delodajalca obvestiti o koriščenju materinskega dopusta 30 dni pred začetkom.

Neposredno po materinskem dopustu nastopi starševski dopust, ki traja nadaljnjih 260 dni (če oče prenese na mater 100 dni, drugače ima vsak starš 160 dni).

Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

1.2 Očetovski Dopust (25. – 28. Člen)

  • Očetje imajo pravico do 15 dni očetovskega dopusta (neprenosljiva pravica), ki ga lahko koristijo do tretjega meseca starosti otroka.
  • Če se rodijo dvojčki ali več otrok, se očetovski dopust podaljša za 10 dni.
  • Očetovski dopust lahko koristijo tudi posvojitelji in drugi skrbniki.
  • Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če se mati rodi mrtvega otroka. 

Zakaj je to pomembno?

  • Očetje imajo možnost aktivno sodelovati pri skrbi za novorojenčka.
  • Prisotnost očeta v prvih dneh omogoča podporo materi in prispeva k enakopravni razdelitvi starševskih obveznosti.

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

  • Očetje morajo vložiti zahtevek pri delodajalcu in CSD, najmanj 30 dni pred predvideno uporabo dopusta. Vlogo odda na obrazcu S-1 /2. 
  • Očetova pravica se potrdi z odločbo, ki jo izda CSD, na podlagi katere mu delodajalec omogoči odsotnost z dela.
  • Pravico do nadomestila ureja ZZZS, kjer je treba priložiti rojstni list otroka.

1.3 Starševski Dopust (29. Člen)

  • Vsak starš ima 160 dni starševskega dopusta.
  • 60 dni je neprenosljivih (mati ne more prenesti teh dni na očeta in obratno).
  • 100 dni lahko oče prenese na mater.
  • Če se rodijo dvojčki ali več otrok, se za vsakega otroka doda 90 dni dopusta.
  • Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša od 260 dni.
  • Lahko se izrablja delno ali v več obdobjih, vse do otrokovega 8. leta starosti.

Zakaj je to pomembno?

  • Omogoča nadaljnjo nego otroka po izteku materinskega dopusta.
  • Fleksibilno uvajanje otroka v vrtec zmanjšuje stres za novo družinico.

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

  • Vloga se vloži pri CSD pred zaključkom materinskega dopusta.
  • Delodajalca je trebna pisno obvestiti najmanj 30 dni pred začetkom izrabe dopusta.

2. PRAVICA DO NADOMESTILA

2.1 Osnova Za Izračun Nadomestila (43. Člen)

Osnova za starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.

Center za socialno delo sam pridobi podatke o osnovi od Finančne uprave.

2.2 Nadomestilo V Času Odmora Za Dojenje (49. Člen)

Mati (zaposlena za polni delovni čas) ima pravico do odmora za dojenje otroka do 18. meseca starosti otroka – ena ura dnevno. 

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

Vloga se vloži na CSD obrazec S-4/1 skupaj s potrdilom pediatra specialista. 

3. PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA (50. ČLEN)

Omogoča lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

  • Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
  • Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
  • Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko).

Pravico delati krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. 

Upravičencu delodajalec zagotavlja plačo po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove, kot se izračuna za materinsko nadomestilo, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. 

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

Vloga se vloži na CSD, poleg starš priloži pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneksom k pogodbi o zaposlitvi, iz katerega je razvidno obdobje, v katerem dela starš krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oz. število ur dela na dan.

Delavec mora obvestiti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega, zaradi starševstva, 30 dni pred nastopom spremembe.

Določbe prejšnjega člena veljajo tudi za starše, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačujejo prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko.

4. PRAVICA DO DRUŽINSKIH PREJEMKOV

Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo:

  1. Starševski dodatek
  2. Pomoč ob rojstvu otroka
  3. Otroški dodatek
  4. Dodatek za veliko družino
  5. Dodatek za nego otroka
  6. Delno plačilo za izgubljeni dohodek

4.1 Pomoč Ob Rojstvu Otroka (69. Člen)

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.

Pomoč znaša 421,97 €, upravičenec jo prejme v enkratnem znesku. 

Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Ter se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda (lahko skupaj z materinskim dopustom) in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka.

4.2 Pravica Do Otroškega Dodatka (70. Člen)

Z otroškim dodatkom se staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.

Do otroškega dodatka je opravičen eden od staršev oziroma druga oseba, ki skrbi za otroka s prijavljenim bivališčem v Republiki Slovenije, in sicer do otrokovega dopolnjenega 18. leta, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji.

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

Starša vložita vlogo na center za socialno delo v 30 dneh od rojstva otroka, dodatek se določi glede na dohodkovni razred.

4.3 Dodatek Za Veliko Družino (77. Člen)

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.

  • Dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 395 €.
  • Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 480 €.

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

Zahtevano vlogo starša izpolneta in oddata na centru za socialno delo.

Za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in staršema ni treba vlagati posebne vloge.

4.4 Dodatek Za Nego Otroka (79. Člen)

Dodatek za nego otroka je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. 

  • Mesečna višina dodatka je 102,40 €. Višji dodatek za nego otroka pa je 204,80 €.

Zakaj je to pomembno?

Dodatek za nego otroka je namenjen družinam z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo zaradi dolgotrajne bolezni, invalidnosti ali drugih posebnih okoliščin. 

Finančna pomoč omogoča staršem lažje pokritje dodatnih stroškov, povezanih z nego otroka, kot so zdravila, terapije, pripomočki in prilagojeni prevozi.

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

Vlogo starša izpolneta in oddata na CSD. Dodatek se dodeli za obdobje, ko otrok potrebuje posebno nego (redno preverjanje upravičenosti).

4.5 Delno Plačilo Za Izgubljeni Dohodek (83-86. Člen)

Delno plačilo za izgubljen dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. 

Tudi v primeru dveh otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju. Mesečna višina je 734,15 €, bruto.

Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev ali druga oseba, dokler so izpolnjeni pogoji iz tega zakona oziroma najdalj do 18. leta starosti otroka.

Upravičenci so:

  • Otroci z motnjami v duševnem razvoju
  • Gibalno ovirani otroci
  • Slepi in slabovidni otroci
  • Gluhi in naglušni
  • Dolgotrajno hudo bolni otroci (po pravilniku o merilih za uveljavljanje pravic Ur. list št. 89/2014)
  • Otroci z več motnjami

Kako lahko starša uveljavljata pravico?

Vlogo je potrebno vložiti pri centru za socialno delo na podlagi zdravniškega mnenja.

Odloča zdravniška komisija Pediatrična klinika Ljubljana, CIRIUS Kamnik.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih zagotavlja pomembne pravice ob rojstvu otroka, ki omogočajo boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter finančno varnost staršev. 

Pomembno je, da starša pravočasno vložita zahtevane vloge na pristojni center za socialno delo in obvestita delodajalca o koriščenju izbranih pravic.

Pripravila: Petra Boh, univ.dipl.soc.del.