Ali je tudi vaš otrok prišel domov in vam rekel, da ne mara učiteljice, sedaj pa ne veste, kako ravnati?
Otroci včasih ne marajo učiteljice zaradi njenega pristopa, strogih pravil, nepravičnosti, vpliva vrstnikov ali pa se preprosto karakterno ne ujamejo.
Otrokovi negativni občutki oz. odklanjanje učiteljice lahko predstavlja velik problem, saj lahko težaven odnos vpliva na otrokovo motivacijo, njegovo šolsko uspešnost in učenje.
Kadar otrok doma izrazi odklonilen odnos do učiteljice, je pomembno, da ga starša najprej poslušata (na ta način ga podpreta) in mu pustita, da izrazi vse svoje misli in čustva, ki jih goji do učiteljice.
Starši, Poslušajte Svoje Otroke
Potem pa se mirno pogovorita z njim o slišanem, povprašajta po vzrokih, kaj se je zgodilo, kaj je naredila …
S tem ko starša otroka prekineta ali ne želita poslušati, lahko njegovo jezo do učiteljice le še okrepita.
Preko pogovora pa bosta ugotovila tudi, ali gre za resen problem (npr. neprimerno vedenje učiteljice) ali zgolj za otrokov odpor do nje (npr. učiteljica ima stroga pravila).
Če ugotovite, da se je učiteljica vedla neprimerno, se o tem pogovorite z njo osebno oz. z ravnateljem šole.
Skupaj z otrokom lahko na glas razmišljajte o možnih rešitvah, postavite se v “čevlje učiteljice” tako kot v “čevlje otroka”, predvsem pa naj rešitve predlaga tudi otrok.
Najpogostejši Razlogi, Zakaj Otroci Ne Marajo Učiteljice
1. Učiteljevo Vedenje Ali Slog Poučevanja
Strogost
Kadar je učiteljica zelo stroga in dosledna, lahko otroci razumejo njen odnos kot neprijaznost ali zagrenjenost.
Nekateri otroci težje sprejemajo avtoriteto in stroga pravila, kar povzroči močan odpor.
Pomanjkanje Empatije
Otroci lahko začutijo, da učiteljica ne razume njihovih potreb ali čustev, kar lahko vodi do občutkov nesprejetosti (otrok ne dobi tolažbe in razumevanja, ko to potrebuje).
Nepoštenost Ali Neenako Ravnanje
Če otrok spozna, da ga učiteljica obravnava nepošteno v primerjavi z drugimi učenci, lahko izgubi zaupanje v njeno razsodbo in razvije do nje negativen ali odklonilen odnos.
Poučevanje Brez Dinamike
Nekatere učiteljice imajo bolj monotone pristope poučevanja, ki otrokom niso zanimivi.
Pomanjkanje ustvarjalnosti ali prilagodljivosti lahko otroke odvrne od uspešnega sodelovanja z učiteljico.
2. Osebnostne Razlike
Otroci Imajo Svoje Osebnosti In Temperamente, Tako Kot Odrasli.
Če se njihova osebnost močno razlikuje od učiteljičine (npr. otrok je zelo občutljiv, učiteljica pa bolj direktna), lahko to privede do konflikta ali odklonilnost.
Socialne Težave
Nekateri otroci imajo težave z avtoriteto.
Kar je lahko del normalnega odraščanja ali pa del čustvene stiske, kjer otrok nasprotuje vsem odraslim figuram, ne samo učiteljici v šoli.
3. Stres In Strah Pred Neuspehom
Če se otrok počuti preobremenjenega zaradi šolskih zahtev, ocen ali nalog, lahko to stresno situacijo poveže z učiteljico.
Na primer, če se učiteljica osredotoča na stroge učne standarde, lahko otrok začuti pritisk in začne učiteljico dojemati kot vir težave za njegov neuspeh.
4. Skupinska Dinamika Ali Vpliv Vrstnikov
Včasih otroci razvijejo negativna čustva do učiteljice, ker opazujejo ali sledijo vedenju svojih vrstnikov, ki prav tako ne marajo učiteljice.
Če je večina razreda v konfliktu z učiteljico, se bo otrok pogosto pridružil večji skupini, da ne bi izstopal.
5. Vpliv Staršev
Kadar so starši do ravnatelja, učiteljev ali šole kritični, lahko otrok to kritiko prevzame in razvije negativna čustva, ne da bi imel sam slabe izkušnje.
Na primer, če starši pogosto govorijo slabo o šolskem sistemu, lahko otrok dobi občutek, da učitelji niso vredni spoštovanja in ne želi z njimi uspešno sodelovati.
Kako Naj Se Odzovejo Starši Ob Besedah “Ne Maram Učiteljice!”?
Pogovor Z Otrokom
Prvi korak je, da starša poslušata otroka brez obsojanja in pomanjševanja težave.
Pomembno je ugotoviti, ali gre za resen problem ali za osebno nezadovoljstvo.
Otroka lahko vprašate:
1. “Kaj ti je pri učiteljici neprijetno?”
Vprašanje odpira prostor, da otrok opiše konkretne situacije, ki so povzročile nelagodje.
Morda ne gre za učiteljico osebno, ampak za način podajanja snovi ali kakšen dogodek, ki ga je otrok doživel kot stresnega.
2. “Se je kaj zgodilo, da se tako počutiš?”
Poskusite izvedeti, ali se je zgodil kakšen specifičen dogodek, ki je sprožil otrokova negativna čustva.
Morda je bil strogo izrečen opomin pred sošolci ali pa občutek, da učiteljica ni bila pravična.
3. “Kako se počutiš, ko si pri njenih urah?”
Vprašanje spodbuja otroka, da govori o svojih čustvih.
Otrok lahko pove, ali je na njenih urah zaskrbljen, prestrašen, mu je dolgčas ali mu morda ni jasno, kaj pričakuje od njega, morda otrok ne razume, kaj dela narobe.
4. “Kdaj si prvič začutil, da ti učiteljica ni všeč?”
S tem vprašanjem lahko ugotovite, ali je težava nastala na začetku šolskega leta, ali se je ta občutek razvil kasneje.
Morda je bil odnos na začetku boljši, a se je kasneje nekaj med otrokom in učiteljico spremenilo?
5. “Kaj bi ti pomagalo, da bi se bolje počutil pri učiteljici?”
Spodbudite otroka, da razmišlja o možnih rešitvah.
Morda otrok potrebuje več pomoči pri razumevanju snovi, več pohvale za svoje dosežke ali le priložnost, da se bo počutil bolj slišanega in videnega.
6. “Kako se počutijo tvoji sošolci pri tej učiteljici?”
Morda je otrok pod vplivom mnenja drugih sošolcev ali vrstnikov, kadar otrokovi prijatelji ne marajo določene učiteljice, lahko to vpliva na otroka (čeprav sam nima slabe izkušnje).
7. “Ali se je kdaj zgodilo, da te je učiteljica prizadela?”
Vprašanje lahko odpre priložnost, da otrok izrazi morebitne občutke prizadetosti.
Morda učiteljica ni namenoma prizadela otroka, a otrok še vedno čuti, da se do njega ni vedla pravično ali prijazno.
Preverite Druge Vire
Po daljšem pogovoru z otrokom je dobro, da starša preverita tudi druge vire informacij.
Povprašajta druge starše, ali se pogovorita z učiteljico, saj je pomembno, da razumeta širši kontekst težave.
Cilj je konstruktivno sodelovanje, kjer poskušate razumeti stališče vseh vpletenih strani in najti uspešne rešitve.
Včasih se lahko nesporazumi rešijo celo z boljšim odnosom med učiteljem, starši in otrokom.
Priložnost Učenja Reševanja Konfliktov
Hkrati pa imata ob tej težavi starša priložnost, da otroka naučita veščin reševanja konfliktov, pomembnosti komuniciranja in iskanja uspešnih rešitev.
Naj otrok na učiteljico pogleda tudi z njenega zornega kota (empatija, postavitev otroka v njene čevlje) in razmišlja o tem, kako bi se on počutil, če ga učenci ne bi spoštovali ali pa bi mu med razlaganjem snovi nagajali.
Zaključek
Kadar otrok doživlja resnično stisko (neprimeren odnos učiteljice) se dogovorite za sestanek z ravnateljem šole ali svetovalno službo.
Pomembno je, da se čustvena stiska otroka uspešno reši, saj lahko negativni odnos do učiteljice (in obratno) vpliva na otrokovo učno motivacijo, uspeh v šoli in splošno čustveno dobrobit.
Kadar otrok čuti odpor ali strah do učiteljice, starša pa se na njegovo težavo ne odzoveta, se lahko otrok začne izogibati šoli, zmanjša se njegova motivacija in zanimanje za učenje, poslabša pa se tudi vedenje (do odraslih, vrstnikov).
Kar seveda dolgoročno vpliva na otroka in njegovo uspešnost v odraslosti.
Preberite: