Kadar se otroku v šoli ne da prepisovati učne snovi, so lahko njegovi razlogi različni in pogosto odražajo kombinacijo čustvenih in okoljskih dejavnikov otroka.
Večkrat se zgodi, da starša na odklonilnost otroka nehote odreagirata nepremišljeno ali preveč negativno, kar lahko še poslabša situacijo.
Graje in kritike namreč krepijo negativno samopodobo otroka in prispevajo k njegovemu občutku manjvrednosti in nesposobnosti.
Ko starš ugotovi, da otrok v šoli ne prepisuje učne snovi, je pomembno, da se odzove na miren in podporen način (iskren pogovor o težavah, s katerimi se sooča, bo otroku zagotovo koristil).
Pogosti Razlogi, Zakaj Se Otroku V Šoli Ne Da Prepisovati Učne Snovi
1. Pomanjkanje motivacije
Eden najpogostejših razlogov je, da otrok preprosto ni motiviran za prepisovanje.
Morda ne vidi pomena v tem, kar prepisuje, ali mu snov ni zanimiva, morda mu je pretežka?
Če otroku ni razloženo in ne razume, zakaj je nekaj pomembno, ali če se mu zdi snov dolgočasna, lahko hitro izgubi voljo do prepisovanja in neha slediti učni snovi.
2. Težave S Koncentracijo
Nekateri otroci imajo težave z ohranjanjem pozornosti in koncentracije.
Težave s koncentracijo so lahko povezane s hiperaktivnostjo ali drugimi motnjami pozornosti, kar seveda ni nujno za vsakega otroka.
Če ima otrok težave z osredotočanjem na daljše naloge, kot je prepisovanje ali reševanje vaj, lahko prehitro odneha ali se mu naloga zdi pretežka.
3. Prehitra Razlaga Učitelja
Včasih učitelj podaja snov prehitro, kar otroku otežuje prepisovanje.
Če otrok čuti, da ne more slediti, se lahko odloči, da bo preprosto nehal prepisovati, saj se mu zdi učna snov preveč zahtevna.
4. Učne Težave
Nekateri otroci imajo specifične učne težave, kot so disleksija, disgrafija ali težave z vizualno-motorično koordinacijo, kar otežuje pisanje in prepisovanje.
Otrok z učnimi težavami se težje znajde tudi s šolskimi obveznostmi doma.
Otrok se lahko z veliko težavo sooča s svojimi učnimi težavami, saj mu povzročajo frustracije, morda se počuti “neumnega” ali “počasnejšega” v primerjavi s svojimi sošolci in vrstniki.
Kajti otrok ravno preko šolskih zahtev in obveznosti spozna svoje sposobnosti in gradi predstavo o tem, ali je uspešen, iznajdljiv in bister.
Negativna samopodoba pa hitro vpliva na učno motivacijo otroka in njegov odnos do šole.
5. Strah Pred Neuspehom
Otroci, ki so perfekcionisti, so morda zaskrbljeni zaradi možnih napak, ki bi jih lahko naredili med hitrim prepisovanjem ali pa se preprosto bojijo neuspeha se zato včasih raje izognejo prepisovanju.
Kasneje si zvezke sošolcev izposodijo in snov lepo in počasi prepišejo doma.
6. Pomanjkanje Veščin Organizacije
Nekateri otroci se težko hitro in učinkovito organizirajo.
Slaba organizacija vključuje težave pri sledenju navodilom, vzdrževanju reda v svojih zapiskih ali razumevanje, kaj je pomembno prepisati in kaj ne.
Otrok se izgubi v preobilici informacij ali se počuti preobremenjenega, kar ga lahko vodi do tega, da preprosto nehajo prepisovati učno snov.
7. Učna snov Ni Prilagojena
Če je učna snov za otroka pretežka ali prelahka, lahko izgubi zanimanje.
Predvsem kadar se mu zdi, da že vse razume, lahko otrok misli, da mu ni potrebno prepisovati.
Nasprotno, če mu je snov pretežka, lahko obupa in se odloči, da prepisovanje ne bo pomagalo pri njegovem zaostajanju.
8. Družbeni Pritiski
Včasih lahko otrok neha prepisovati in slediti učni snovi zaradi pritiska vrstnikov.
Morda so v razredu prijatelji, ki ne jemljejo resno prepisovanja ter učenja, in otrok noče biti “piflar” oz. ne “kul.”
Lahko se boji, da se bodo vrstniki iz njega norčevali, če bo preveč pozoren ali če bo vestno sodeloval pri prepisovanju in učenju.
9. Čustvene Težave
Stres, tesnoba, družinske težave ali druge čustvene obremenitve lahko vplivajo na otrokov odnos do šolskih obveznosti.
Če otrok preživlja čustveno težko obdobje, lahko šola postane drugotnega pomena, prepisovanje pa se zdi nepomembno v primerjavi z njegovimi notranjimi občutki.
10. Slaba Telesna Drža Ali Utrujenost
Pisanje zahteva telesni napor, še posebej za otroke, ki morda še niso razvili dovolj fine motorike.
Slaba telesna drža ali utrujenost med poukom lahko vodi v nepripravljenost za daljše pisanje. Otrok lahko odneha, ker mu je preprosto neprijetno (bolečine v roki, križu …).
11. Pomanjkanje Podpore
Če otrok čuti, da ni deležen podpore ali spodbude bodisi od učiteljev bodisi od staršev, lahko izgubi motivacijo za sodelovanje pri prepisovanju in učenju.
Spodbuda in pozitivna okrepitev otroka sta ključnega pomena za gradnjo občutka pomembnosti in dosežkov.
Ponavljajoče se izkušnje neuspeha namreč spodkopavajo otrokovo učno motivacijo, vplivajo na odnos z učitelji, starši in sošolci ter prispevajo h krepitvi negativne samopodobe.
Kako Lahko Pomagate Otroku?
Starša morata za začetek potrpežljivo in preko iskrenega pogovora, pri otroku, poiskati odgovore na vprašanje, zakaj v šoli ne prepisuje učne snovi.
Poskusita otroka razumeti preko pogovora in skupnega razmišljanja o tem, kje točno je vzrok za otrokovo težavo.
Povprašajta ga, kako dohaja učne zahteve, ali se trudi, koliko zmore, kaj ga skrbi, kaj mu je še posebej težko ali pa najlažje v šoli?
Pomembno je, da starša skupaj z otrokom najdeta težavo in mu jo pomagata premostiti.
Otrok od staršev potrebuje ljubezen, sprejemanje in potrditev, da je zanju vseeno vreden, ne glede na njegov učni uspeh.
In čeprav je morda otrok s svojimi učnimi dosežki, sam sebi nepopoln, ga imata starša rada.
Smiselno je, da se starša pogovorita tudi z razredničarko, učitelji ali šolsko svetovalko, obrneta se lahko tudi na specialnega pedagoga, saj lahko skupaj razvijete uspešno strategijo za izboljšanje učne situacije svojega otroka.
Za Konec Pa Še Izkušnje in Nasveti Mamic
Mamica G.B.: “Matematiko zna zelo zelo dobro. Bere tudi zelo dobro. Pisati zna. Sam pa pravi, da se mu ne da pisati v šoli. Mu je tovarišica prepisala račune iz table. Rad dela naloge iz matematike. Prepisovati stvari in pisati pa sovraži. Oziroma piše že, sam vmes se začne z rokami igrati, pisati po rokah, risati … Potem se spet spomni, kako besedo prepisati itd.”
Mamica G.: “Pogovor med mano, učiteljico in psihologinjo mi je odprl oči. Krivdo prepisujem samo sebi.
Prvo in najvažnejše je, da sem si vzela premalo časa za otroka, ker sem veliko delala, sem imela več denarja in ugodila vsem njegovim mogočim željam, dobil je vse kar si je želel brez kakršnega koli truda.
V dobro njega smo spremenili svoje življenje, vsi imamo svoje zadolžitve in tega se res držimo.”
Mamica O.: “Šola ni hec (čeprav v prvih razredih za nekatere starše večkrat tako izgleda). V prvih treh razredih je ena od najpomembnejših stvari, da se otrok nauči delovnih navad. Le tako (predvsem kasneje!) ne bo imel težav.
Na vsakem koraku otroku zelo jasno pokažite, kako zelo resno je delo v šoli. Vsak dan si po šoli vzemite pol ure časa in bi skupaj z njim pregledala, kaj so delali – naj pokaže zvezke in pove, o čem so se pogovarjali. Naj vidi, da vas šola zanima! To naj bo vedno, vsak dan, brez izjeme! Le tako bo videl tudi vaš resen odnos do dela v šoli.
Razložite mu, da gre za delo cca 3 ure na dan, ostane pa jih še 21 za igro, spanje, ipd. Te tri ure imajo svoj namen – in takrat se ne počne nič drugega kot to, kar učiteljica zahteva!”
Preberite:
- Otrok ne mara knjig (kaj pomaga?)
- Zakaj je otrok trmast? (kaj storiti)
- Preveč zaščitniška starša (slabosti in prednosti)
- Pogoste napake vzgajanja otrok (18 primerov)
Vsebina na Tralala.si je brezplačna zahvaljujoč podpori naših bralcev. Če opravite nakup prek naših povezav, lahko prejmemo provizijo, kar nam pomaga ustvarjati še boljšo vsebino za vas. (To ne vpliva na ceno izdelka.)