Ali je možno, da ne marate svojega otroka?
Ljubezen do rojenega otroka je pogosto opisana kot prirojena, kar pomeni, da je pri večini staršev naravno prisotna in nagonska.
Takoj po rojstvu otroka, ko mamica in očka prvič vidita svojega dojenčka, čutita globoko in prvinsko povezavo, neskončno ljubezen.
Čeprav je to pogosta izkušnja, pa se lahko zgodi tudi drugače, in sicer da mama ali oče takoj po porodu, ne čutita globoke povezave ali ljubezni do otroka.
S tem ni nič narobe.
Pri večini staršev ljubezen sčasoma raste in se razvija, ko se starša vsakodnevno povezujeta z novim družinskim članom, ga opazujeta, spoznavata in poglabljata njihovo vez.
“Ne Maram Svojega Otroka”
In čeprav je staršema težko govoriti (okolici pa težko slišati) o teh občutkih, se včasih oba ali eden od njiju lahko spopada s težkimi negativnimi čustvi do otroka.
Negativne misli obžalovanja (“kako bi bilo lepo, če ne bi bilo tega otroka”, “ne maram svojega otroka”…) lahko mamico obhajajo predvsem zaradi utrujenosti, stresa in izčrpanosti, ki jo doživi po porodu, pri negi dojenčka, neprespanih nočeh zaradi joka …
Kar se lahko stopnjuje s strahom pred obsojanjem drugih ljudi, če bi jim svoje misli in težave zaupala.
Pogosto pride celo do lastnega gnusa in obsojanja zaradi vsakodnevnih negativnih misli, ki jih dober starš ne bi smel imeti.
Morda se eden od staršev ne more povezati z otrokom in ima zato občutek, da ga ne mara.
Negativni Občutki So Lahko Posledica Osebnih Težav
Včasih so ti občutki lahko posledica osebnih težav, s katerimi se srečuje starš, kot so stres, depresija ali nerazrešena čustvena prtljaga iz lastnega otroštva.
Pretekle izkušnje ali travme lahko ob rojstvu otroka oživijo in vplivajo na to, kako eden od staršev čuti do svojega otroka.
Na negativna čustva do otroka lahko vpliva tudi partnerski odnos, ki je že pred rojstvom otroka poln nerešenih izzivov, konfliktov, nesporazumov ali nesprejemanja.
V nekaterih primerih pa ima lahko starš celo nerealna pričakovanja do svojega otroka. Ali pa se počuti preobremenjenega z nepričakovanimi odgovornostmi starševstva.
Zaradi česar se mu porajajo negativni občutki in razmišlja o tem, da otroka ne mara.
Pomoč Brez Obsojanja
Ne glede na razloge negativnih čustev je ključnega pomena, da par poišče strokovno podporo, kadar se eden od njiju sooča z dlje trajajočimi negativnimi čustvi do otroka.
Za večino staršev je pomembno, da o težavah in svojih čustvih spregovorijo na glas.
Predvsem s pogovorom z drugimi starši (podporne skupine) bosta morda ugotovila, da nista edina, ki se soočata s takšnimi občutki. Le-to bo zagotovo zmanjšalo stisko in lastno obsojanje o tem, da sta slaba starša.
Terapija, Svetovanje, Podporne Skupine
Terapija, svetovanje ali podporne skupine so lahko dragocen vir za odpravo negativnih čustev in nadležnih misli, ki se jih sramujeta ali bojita.
O negativnih čustvih in težavah se lahko pogovorite s svojim osebnim zdravnikom, ženske tudi z ginekologom, ki bosta ocenila, kako hude so težave in se skupaj z vami odločila za najustreznejšo pomoč.
Morda bosta predlagala svetovanje, pridružitev skupini staršev s podobnimi težavami, psihoterapijo ali kliničnega psihologa.
Skupaj boste našli načine, ki vama bodo pomagali prebroditi težko obdobje prilagajanja na spremembe, ki jih prinese dojenček.
Seznam strokovnjakov, ki se še posebej posvečajo duševnim stiskam v obporodnem obdobju, najdete TUKAJ.
Preberite: