Neaktivni Otroci (Otrok Noče Nič Početi)

Če vaš otrok nenadoma izgublja veselje do vsake dejavnosti (tudi zabave), je čas, da raziščete, kaj se skriva za njegovo neaktivnostjo.

Vsak starš si želi videti svojega otroka aktivnega, radovednega, razigranega, vključenega, naj bo to pri igri, ustvarjanju, športu ali pa vsaj pri druženju z vrstniki.

A kaj, ko pride obdobje (ali pa je to stalnica), ko otrok noče nič početi, kot da bi izgubil zanimanje za svet okoli sebe. 

Otrok noče risati, noče se igrati, noče na sprehod (ven), noče na obisk, praktično noče početi skoraj ničesar.

Takšno obnašanje zna biti za starše zelo zaskrbljujoče.

V zaskrbljenih mislih staršev se začnejo porajati vprašanja:

• “Kaj je z otrokom narobe?
• Ga kaj teži?
• Ga zanima samo še telefon?
• Je to lenoba?
• Zakaj se je treba vedno prerekati?”

V resnici pa je pasivnost pri otroku lahko povsem normalen del razvoja (obdobja), morda je tudi znak, da otrok potrebuje drugačen pristop, več podpore ali celo spremembo ponujenih aktivnosti.

Zakaj So Otroci Neaktivni, Nočejo Nič Početi?

V nadaljevanju bomo pogledali razloge, zakaj otrok postane oz. je neaktiven, kaj to pomeni, in kako mu kot starši lahko pomagate, da ponovno prebudi svojo notranjo motivacijo in voljo do aktivnosti ter udeležbe v okolju.

1. Razlika Med Utrujenostjo, Dolgčasom In Izgubo Notranje Motivacije

Pri otroku, ki je neaktiven, gre lahko za nakopičeno utrujenost (npr. po vrtcu, šoli, preobremenjenem urniku), za občutek dolgčasa (ker nima prostora za ustvarjalno izražanje), ali pa preprosto za to, da v sebi ne čuti notranjega zagona, t. i. notranje motivacije.

Notranja motivacija je tista iskrica, ki nas žene, da nekaj počnemo iz lastnega zanimanja ter zadovoljstva in ravno pri otrocih je ta motivacija naravno prisotna, če le ni zatrta z zunanjimi pričakovanji ali prevelikim pritiskom staršev. 

Ko otrok doma pogosto posluša, kaj mora, naj bi, ne sme, ko je stalno usmerjan, popravljan ali primerjan z drugimi, lahko njegova naravna želja po dejavnosti popolnoma ugasne.

Kaj Lahko Storimo?

Opazujte otroka brez obsojanja in primerjanja. 

Je utrujen? Je preobremenjen z zunanjimi zahtevami? Ima sploh možnost, da izbira, kaj bi rad počel?

Morda potrebuje samo nekaj miru in časa, da se njegova motivacija ponovno pojavi, ne da mu starši vsiljujejo ideje, kaj vse bi “moral” početi.

2. Čustveno Stanje Otroka

Včasih je neaktivnost tiho sporočilo: “Nekaj me teži, a ne znam povedati.” 

Otroci, še posebej mlajši, svojih notranjih stisk ne znajo ubesediti tako jasno kot odrasli.

Lahko pa jih izražajo z vedenjem: umikom, pasivnostjo, pomanjkanjem interesa.

Če otrok nenadoma izgubi zanimanje za stvari, ki so ga prej veselile, in to traja dlje časa, je to lahko opozorilni znak za čustveno stisko, npr. občutek nesprejetosti, strah pred neuspehom, skrbi zaradi dogajanja doma ali v vrtcu/šoli.

Kaj Lahko Storimo?

Ustvarite varen prostor za iskren pogovor.

Vprašajte nežno in brez pritiska: “Opažam, da te zadnje čase nič ne veseli. Se ti kaj dogaja, kar bi mi rad povedal?” 

Bodite potrpežljivi.

Če otrok ne odgovori takoj, mu pustite čas in naslednji dan vprašajte ponovno. Pomaga tudi skupna igra ali branje, kjer se čustva lahko izrazijo spontano.

3. Spodbuda, A Ne V Obliki Ukaza

Ko otrok noče ničesar početi, imajo starši pogosto hiter refleks: ponuditi tisoč idej in predlogov ali pa otroku skušajo ukazati, da naj se vendarle že loti česa.

Žal to pogosto prinese ravno obratne rezultate in se otrok še bolj zapre vase.

Kaj Lahko Storimo?

Namesto spodbujanja: “Daj, pojdi se malo igrat zunaj, saj je preveč lepo vreme, da bi bil notri!”, raje recite: “Zunaj je krasen dan. Bi šel z mano malo sedet na sonce? Lahko greva tudi na sladoled v bližnji park?”

Uporabite nežna povabila, ki vključujejo povezovanje, ukazom pa se izogibajte. 

Otroka povabite v skupno aktivnost ali pa mu ponudite izbiro: “Bi raje to ali to?”

S tem se bo počutil pomembnega, upoštevanega in slišanega.

4. Povezujte Se Prek Igre (Brez Pričakovanj)

Eden najbolj učinkovitih načinov za ponovno prebujanje otroške aktivnosti in zanimanja je igra, ampak nestrukturirana, vodena in “poučna” igra, temveč prosta, sproščena, pogosto celo neresna in predvsem zabavna igra. 

Otroci si želijo povezanosti in prostora za izražanje, ne pa še enega “tekmovanja”, kjer morajo nekaj doseči.

Kaj Lahko Storimo?

Sami začnite s preprosto aktivnostjo npr.: risanje, gradnja s kockami, sestavljanje puzzlov, igra vlog … med igro povabite otroka, naj se nam pridruži. 

Naj ne bo prva stvar, ki jo rečete: “No, ali boš zdaj risal z mano ali boš rajši tam sedel?”, ampak bolj v smislu: “O, tale raketa mi pa danes res ne uspe … bi jo znal ti boljše narisati?” 

Ko otrok začuti, da se dogaja nekaj zabavnega in brez pritiska ali pričakovanj, se rad pridruži.

5. Omejite Čas Zaslonov In Pasivne Vsebine

Včasih otroci nočejo nič početi preprosto zato, ker jim zasloni ponujajo hitro, stalno stimulacijo brez truda in razmišljanja. 

Če otrok večino prostega časa preživi ob gledanju videov ali igranju iger, se njegov prag zanimanja zviša in se mu vse drugo lahko zdi dolgočasno in nezanimivo. 

To ni lenoba, temveč vpliv digitalnega okolja.

Kaj Lahko Storimo?

Postavite jasne, a prijazne meje glede uporabe naprav in časa za zaslonom. 

Ponudite zanimive alternative: ustvarjalni kotiček, pripomočke za eksperimentiranje, skupne projekte (npr. postavljanje šotora v dnevni sobi) …

Otroka vključite v odločanje glede meja uporabe zaslonov, da bo občutil soodgovornost, ne le nadzor.

Kaj V Resnici Pomeni “Len” Otrok?

Beseda “lenoba” pogosto pri otroku skriva nekaj drugega:

• Otrok, ki ima nižji temperamentni zagon (se počasneje vključuje, a ni zato nič manj inteligenten ali sposoben).
• Otrok, ki se boji napake ali neuspeha, se rajši sploh ne vključi.
• Otrok, ki je izgubil notranjo motivacijo, ker so bili njegove odločitve stalno popravljane oz. niso bile dovolj dobre.
• Otrok, ki preprosto potrebuje več počitka in časa zase (in mu svet odraslih z visoko pričakovano aktivnostjo ni pisan na kožo).

Psihološke raziskave kažejo, da ima vsak otrok svoj temperament, torej prirojen slog čustvovanja, odzivanja in delovanja.

Nekateri so:

• Bolj aktivni, polni energije, težko sedijo pri miru.
• Drugi so opazovalci, potrebujejo več časa za odločanje, se radi umaknejo v tišino ali ustaljeno rutino.

Kaj Pa Pravi Razvojna Psihologija?

Teorije kot so npr.: temperamentne značilnosti osebnosti (Chess & Thomas, Rothbart) kažejo, da imajo nekateri otroci nižjo potrebo po fizični aktivnosti in nižjo odzivnost na zunanje dražljaje. 

Kar pomeni, da se manj pogosto sami od sebe zapodijo v novo igro ali pokažejo pobudo za aktivnost, a če jih pravilno motiviramo, se prav tako poglobijo v aktivnosti, ki so jim blizu (npr. branje, sestavljanje, namizne igre).

Poleg tega imajo lahko ti otroci zelo razvito “notranje življenje”, domišljijo in sposobnost za introspektivno igro, kar pa odrasli včasih spregledajo, saj se ne kaže na zunaj.

Pomembno vprašanje za starše?

Ni ključno vprašanje: “Zakaj moj otrok noče nič početi?”, temveč:

“Kje je tisto, kar ga zanima in kako mu lahko pomagam to aktivnost razvijati na njegov način?”

Kdaj Je Smiselno Poiskati Pomoč?

Če opazite, da:

• se otrok izogiba vsem vrstam igre in interakcije,
• pogosto pravi, da se mu nič ne da, tudi če gre za zabavne dejavnosti,
• je razdražljiv, utrujen, apatičen, brez energije,
• se ne veseli ničesar (niti izletov, daril, druženja)…

V omenjenih primerih morda ne gre le za temperament otroka, temveč za čustveno ali razvojno stisko.

V tem primeru je zelo priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom, psihologom ali šolskim svetovalcem.

Zaključek

Nekateri otroci so po naravi bolj umirjeni ali manj usmerjeni v aktivnosti, vendar si zapomnite, da v večini primerov s tem ni nič narobe in da to ni lenoba.

Ključno je, da jih ne primerjate z drugimi (zelo aktivnimi) otroci, ampak raziščete njihov lastni tempo in razvijete interese, ki zanimajo neaktivnega otroka – tudi če so ti drugačni od vaših pričakovanj.

Preberite tudi:

• Ideje za notranjo igro z otroki
• Zakaj je otrok trmast? (kaj storiti)
• Otroške igralnice v ljubljanskih nakupovalnih centrih
• Vzgoja otrok preko pravljic
• Kaj so senzorične igrače