Ali že veste, kako močan vpliv ima kričanje na dojenčka? (Izognite se mu!)
Dojenčkov svet je zapleten mozaik občutkov in čustev, na katere se vsakodnevno zanaša, da mu pomagajo oblikovati ter razumeti varnost in ljubezen njegove družine.
Dotik, nežna uspavanka, poljub, kričanje, jeza, grožnja ali pa ostre besede, vse to oblikuje temelje otrokovega rastočega obstoja.
V zgodnjih obdobjih življenja so dojenčki veliko bolj podvrženi svojemu okolju, kot si lahko predstavljamo.
Njihovi majhni umčki so kot spužve, ki ne vpijejo le ljubečega negovanja staršev, ampak tudi jezo, frustracijo in negativna čustva staršev.
V tem članku bomo raziskali dolgoročne vplive kričanja na dojenčke, vseživljenjske posledice na njihov razvoj in osvetlili alternative kričanju.
Prve izkušnje vsakega dojenčka na tem svetu bi morale biti polne ljubezni, varnosti in nežnosti.
Kratkoročne In Dolgoročne Posledice Kričanja Na Dojenčka
1. Razvoj Možganov
Direktno kričanje na dojenčke ali njihova izpostavljenost visokim stopnjam stresa in čustvenih stisk lahko pomembno vplivajo na razvoj njihovih možganov.
Možgani so še posebej občutljivi v obdobju zgodnjega otroštva, zato je ključnega pomena razumevanje in zavedanje staršev o možnih dolgoročnih učinkih kričanja.
V prvih nekaj letih življenja so možgani podvrženi pomembni rasti in razvoju. Oblikujejo se ključne povezave med nevroni, ki so odgovorni za različne funkcije, vključno s čustvenim procesiranjem in kognitivnimi veščinami.
Kronični stres (izpostavljenost kričanju) moti nastanek teh nevronskih povezav, kar lahko vodi do dolgotrajnih težav na področjih, kot so nadzor impulzov, odločanje in čustveno procesiranje.
2. Čustveni In Psihološki Vpliv
Dojenčki so zelo občutljivi na okolico in si hitro vtisnejo izkušnje v spomin. Za tolažbo, varnost ter čustveno podporo se zanašajo na svoje starše.
Ko starši kričijo, dojenček ne ve točno, kaj se dogaja in doživi strah, tesnobo in stisko (v eni besedi: stres).
Ta intenzivna negativna čustva imajo lahko takojšnje in dolgotrajne učinke na njegovo čustveno in psihično počutje.
Dojenčki se naučijo uravnavati svoja čustva z opazovanjem staršev in preko interakcije z njimi.
Ko starši dnevno kričijo nanje, lahko to moti razvoj zdrave čustvene regulacije.
Dojenčki, ki so izpostavljeni takšni stiski, imajo lahko kasneje težave pri učinkovitem obvladovanju svojih čustev, kar lahko vodi do nekontroliranih čustvenih izbruhov, težav pri vzpostavljanju pozitivnih odnosov in pomanjkanja samokontrole.
3. Navezanost In Zaupanje
Dojenčki hitro razvijejo ljubečo navezanost na svoje starše.
Ko je dojenček izpostavljen kričanju staršev, lahko to spodkoplje zaupanje in varnost, ki jo čuti do staršev.
Kričanje zagotovo poškoduje vez med dojenčkom in staršema.
Razpad te navezanosti lahko privede do dojenčkovih občutkov negotovosti, ki se lahko manifestirajo na različne načine skozi vse življenje pri oblikovanju zdravih partnerskih ali prijateljskih odnosov in zaupanja.
4. Odziv Na Stres
Ko je dojenček izpostavljen kričanju, se aktivira njegov sistem odzivanja na stres.
Dojenčkovi možgani se še razvijajo in njihovi odzivni sistemi na stres so zelo občutljivi. Pogosta izpostavljenost kričanju lahko aktivira otrokov odziv na stres, kar povzroči sproščanje stresnih hormonov, kot je kortizol.
Kronična izpostavljenost visokim ravnem kortizola lahko negativno vpliva na razvoj dojenčkovih možganov, kar povzroči kasnejše težave, kot so oslabljen spomin, neuspešna čustvena regulacija in učne težave.
5. Komunikacija In Jezikovni Razvoj
Dojenčki se učijo s posnemanjem in opazovanjem.
Če je dojenček nenehno izpostavljen kričanju, lahko to vedenje poveže s komunikacijo.
To lahko privede do razvojnih zamud pri njegovih jezikovnih veščinah, saj na takšen način od staršev, ne bo prejeli ustreznega in spodbudnega jezikovnega razvoja.
6. Vedenjske Posledice
Dojenčki pogosto odražajo vedenje, ki so mu priča. Če so pogosto priča kričanju, se lahko naučijo, da je to sprejemljiv način izražanja ali obvladovanja svojih čustev.
To lahko privede do dolgotrajnih vedenjskih težav, kot so agresija, težave pri oblikovanju odnosov in pomanjkanje veščin mirnega reševanja konfliktov.
7. Samospoštovanje In Samozavest
Način, kako se z dojenčkom ravna v zgodnjih letih, lahko oblikuje njegovo samospoštovanje in lastno vrednost.
Dolgotrajna izpostavljenost kričanju lahko spodkoplje otrokovo samozavest, zaradi česar se počuti, da si ne zasluži ljubezni in naklonjenosti staršev.
Takšno popačeno razumevanje kričanja lahko trajno vpliva na otrokovo samozavest in na to, kako vidi sebe v odrasli dobi.
8. Duševno Zdravje
Travmatične izkušnje, ki jih dojenček doživlja v svojih zgodnjih letih življenja, lahko prispevajo k težavam z duševnim zdravjem v prihodnosti, kot so anksioznost, depresija in celo posttravmatska stresna motnja.
Kričanje na dojenčka je lahko močan vir travme, zlasti če je kričanje vsakodnevno in hudo.
9. Krog Zlorabe
Dojenčki, na katere starši kričijo, lahko odrastejo v prepričanju, da je to običajen način interakcije z drugimi ljudmi.
To razumevanje ohranja krog zlorabe, ko tudi sami postanejo starši. Na način, da svojega dojenčka podvržejo podobnemu ravnanju, kot so ga bili deležni sami.
10. Učenje In Spomin
Visoka stopnja stresa lahko poslabša otrokovo sposobnost učenja in pomnjenja novih informacij.
Možgani v razvoju so lahko manj dovzetni za nove informacije, pa tudi organizacija spomina je lahko okrnjena.
Posledično lahko kričanje vpliva na otrokov kognitivni razvoj, kar lahko povzroči hude učne težave v šoli.
Ali Je Res Kriv Dojenček, Da Starši Kričijo?
Vsak starš kdaj zakriči na svojega dojenčka ali otroka. Morda zaradi občutka nemoči, jeze, frustracije, bojevanja ali strahu?
Stres
Starševstvo je lahko izjemno stresno, zlasti za novopečene starše, ki se znajdejo v zahtevnih okoliščinah.
Stres zaradi usklajevanja z dojenčkovimi, partnerjevimi, službenimi in drugimi obveznostmi, lahko povzroči čustvene reakcije, kot je kričanje, ko se starši počutijo preobremenjene.
Spanje In Utrujenost
Pomanjkanje spanja je običajno za starše dojenčkov in lahko pri starših povzroči razdražljivost ter zmanjšano potrpežljivost.
Utrujen starš je lahko bolj nagnjen k temu, da se na dojenčka odzove s frustracijo ali jezo v obliki kričanja.
Neuspnešna Tolažba
Dojenčki so lahko izziv, zlasti če so sitni in jokajo dlje časa, brez staršu očitnega razloga.
Starši so lahko razočarani in nepotrpežljivi, ko ne uspejo potolažiti svojega otroka, kar lahko vodi do naveličanosti in izbruhov kričanja.
Nekateri starši izgubijo kontrolo, ker dojenčkovo grdo obnašanje, jokanje ali uporništvo jemljejo osebno.
Počutijo se napadene ali pa so prepričani, da so otrokova dejanja znak razvajenosti ter njihove popustljive vzgoje, ki jo morajo zaostriti s kričanjem.
Občutek izoliranosti ali nepodpore pri negi dojenčka lahko prispeva k povečanemu stresu staršev.
Predvsem kadar je en starš (največkrat mamica) sam v vlogi negovalca brez pomoči drugega partnerja ali sorodnikov, je lahko bolj nagnjen k frustracijam in kričanju.
Nerealna Pričakovanja
Starši imajo lahko nerealna pričakovanja glede dojenčkovega vedenja, verjamejo, da mora biti vedno zadovoljen in priden.
Ko njihov dojenček ne izpolni teh pričakovanj, lahko to povzroči izbruhe in kričanje.
Čustvene Težave Ali Travme
Včasih imajo lahko starši lastne nerazrešene čustvene težave ali travme, zaradi katerih se je težko spopasti s stresom starševstva.
Nerazrešene težave se lahko ponovno pojavijo ob rojstvu otroka in povzročijo intenzivne čustvene reakcije, kot je kričanje.
Kričanje na dojenčka ni učinkovito, niti zdravo, je predvsem škodljiv način reševanja potreb ali nepravilnega vedenja dojenčka. Nihče se ne rodi z vsemi znanji, kako biti empatičen starš, lahko pa se jih priuči.
Če želite postavljati zdrave meje, dojenčku pomagati čez frustracije, ga naučiti, kako se soočati s težavami, kako se umiriti, izraziti, kako negovati njegovo čustveno stabilnost in ustvariti močan odnos s svojim dojenčkom, potem se boste morali marsičesa hkrati naučiti tudi sami.
Učinkovite Alternative Kričanju Na Dojenčka
1. Miren In Pomirjujoč Glas
Namesto kričanja z dojenčkom govorite z mirnim in pomirjujočim tonom glasu.
Za komunikacijo z njimi uporabljajte nežne in pomirjujoče besede.
Vaš ton glasu lahko pomembno vpliva na njegovo čustveno stanje in mu lahko pomaga, da se spet počuti varno.
2. Fizično Udobje
Dojenčki pogosto jokajo ali postanejo sitni, ko potrebujejo fizično udobje.
Držanje, crkljanje, zibanje, zamenjava položaja ali previjanje so lahko učinkoviti načini, da jih starši pomirijo in da se počutijo varne.
3. Zadovoljevanje Njihovih Osnovnih Potreb
Dojenčki običajno jočejo ali postanejo razburjeni, ko imajo osnovne potrebe, ki zahtevajo pozornost, kot so lakota, mraz, menjava plenic ali fizično nelagodje.
Te potrebe obravnavajte takoj, da preprečite nepotrebno stisko dojenčka.
Ne pozabite, da so dojenčki za svoje dobro počutje in čustveni razvoj popolnoma odvisni od svojih staršev.
Zagotavljanje ljubečega, potrpežljivega in odzivnega okolja lahko spodbudi močno vez med vami in vašim dojenčkom, kar zagotavlja njegov zdrav razvoj in čustveno varnost.
4. Očesni Stik In Nasmeh
Vzpostavite očesni stik z dojenčkom in se toplo nasmejte.
Te geste pomagajo vzpostaviti pozitivno čustveno povezavo in zgraditi sinergijsko zaupanje.
5. Odvračanje Pozornosti In Igra
Včasih postanejo dojenčki vznemirjeni zaradi dolgočasja ali nemira.
Če jih vključite v igro, primerno starosti, in ponudite igrače ali pisane predmete, lahko preusmerite njihovo pozornost, da se počutijo srečnejše.
6. Rutina In Predvidljivost
Dojenčki obožujejo rutino in predvidljivost.
Vzpostavite dnevno rutino za hranjenje, spanje in igro, da se bo dojenček počutil varno. Ob vsakodnevni rutini bo tudi vedel, kaj lahko pričakuje v določenem času dneva.
7. Potrpežljivost
Pomembno si je zapomniti, da dojenčki nimajo enake sposobnosti samokontrole kot odrasli, zato imejte starosti primerna pričakovanja do svojega otroka.
Namesto da razočarano kričite nanje, bodite potrpežljivi. Globoko vdihnite in se spomnite, da je njihov jok in slaba volja, njihov način sporočanja svojih potreb.
Naučite se prepoznati opozorilne znake svojega telesa, da lahko bes in kričanje še kontrolirate in pravočasno zadušite.
8. Razumevanje Razvojnih Stopenj
Spoznajte razvojne stopnje in mejnike dojenčkov.
Razumevanje, kaj je razvojno primerno, vam lahko pomaga postaviti realna pričakovanja in se ustrezno odzvati na potrebe dojenčka.
9. Vi Se Boste Počutili Bolje
Zagotovo se ob nenadzorovanem kričanju na dojenčka ne počutite boljše, kvečjemu obratno.
Nemoč, utrujenost in soočanje z občutki slabe vesti in obžalovanja za kričanje, si ne želi noben starš.
S tem ko boste poskusili ravnati drugače, bolj mirno, razumno, se bo večal vaš notranji mir, zadovoljstvo in samozavest.
Predvsem, ko boste ugotovili, da vas bo otrok slišal in upošteval, takrat, ko mu težavo pojasnite na miren način.
Namreč, ko na otroka starš kriči, se v njem vzbudi odziv bega, boja ali otrplosti.
V nobenem od teh stanj se otrok ni zmožen učiti, ne glede na to, kaj mu starša poskušata dopovedati.
Nikoli Ni Prepozno Prenehati S Kričanjem
Pomembno si je zapomniti, da so dojenčki glede svojih fizičnih in čustvenih potreb popolnoma odvisni od svojih staršev in ostalih pomembnih odraslih oseb v njihovem življenju.
Za starša je ključnega pomena, da dojenčku zagotovita negovalno, ljubeče in podporno okolje, saj s tem omogočita dojenčkov optimalni razvoj in splošno dobro čustveno počutje v prihodnosti.
Če ima kateri od staršev težave z obvladovanjem svojih čustev in se dnevno znajde v skušnjavi, da bi kričal na dojenčka ali otroka, je pomembno, da se o svojih težav in preobremenjenosti pogovori, si poišče svetovalno pomoč za uspešno prekinitev tega škodljivega vzorca.
Pridružitev starševskim skupinam (veliko jih je tudi na socialnih omrežjih) ali obiskovanje tečajev za starše lahko priskrbi staršema dragocene smernice in čustveno podporo.
Preberite: