Razumevanje zgodnjih faz razvoja oči dojenčka je bistvenega pomena za razumevanje, kako zapleten in kompleksen je človeški vidni sistem.

Razvoj vida poteka v fazah pred in po rojstvu otroka.

V zgodnjih fazah razvoja ploda (okoli četrtega tedna nosečnosti) se oči začnejo oblikovati kot dve majhni vdolbinici na obeh straneh razvijajočih se možganov.

Do sedmega tedna se začnejo razvijati optični vezikli, ki so predhodniki oči.

Opomnik: Prihranite VELIKO na NOTINO.si! (Klikni na pasico)

Ti optični vezikli so temeljne strukture, ki bodo sčasoma postale otrokove oči. V naslednjih nekaj tednih razvoja pa oči dobijo tudi bolj prepoznavno obliko.

Vid novorojenčka se bo vsak mesec njegovega življenja izboljševal in hitro razvijal. Do približno šestega meseca starosti začnejo mnoge od zapisanih omejitev izzvenevati, ko njegov vidni sistem zori.

Posledično bodo postali bolj spretni pri ostrenju predmetov, sledenju gibanja ter zaznavanju barv in drobnih podrobnosti.

Redni pregledi pri pediatrih so bistveni za spremljanje otrokovega vidnega razvoja in zgodnje odkrivanje morebitnih težav, saj normalen razvoj vida vpliva tudi na druge vidike razvoja otroka (na motorični, kognitivni in socialni razvoj ter govor).

Vid je eno naših najdragocenejših čutov, ki pa je ob rojstvu razvito najmanj od vseh drugih čutil (sluh, voh, okus in dotik).

Zgodnje Faze Razvoja Oči

zgodnje faze razvoja oci

Razvoj oči se začne zelo zgodaj v razvoju ploda, običajno okoli četrtega tedna nosečnosti. Na tej točki je zarodek dolg le nekaj milimetrov.

Ko razvoj ploda napreduje, se optični vezikli invaginirajo ali zložijo navznoter in tvorijo votle vrečaste strukture. Optični vezikli se nadalje razvijejo v različne komponente očesa, kot so leča, mrežnica in šarenica.

Očesna leča, na primer, izvira iz plasti celic na površini očesnega vezikla.

Šarenica, ki je obarvani del očesa, se začne razvijati, ko se zenica začne krčiti in širiti kot odziv na svetlobo.

Optični vezikli služijo kot kritična stopnja, kjer se vzpostavi načrt za strukturo očesa.

Rast Oči V Maternici

Skozi razvoj celotnega ploda oči rastejo in dobivajo bolj prepoznavno obliko.

Tkiva in strukture, ki tvorijo oko, se še naprej razvijajo in diferencirajo v ločene dele.

Razvoj mrežnice, ki obdaja zadnji del očesa in vsebuje celice, občutljive na svetlobo, je ključni vidik te rasti.

Živčna vlakna iz razvijajoče se mrežnice segajo proti možganom in postopoma tvorijo vidni živec. Ta proces se nadaljuje do rojstva otroka.

Razvoj Očesne Strukture

Očesna leča nastane iz plasti celic na površini očesnega vezikla. Šarenica, obarvani del očesa, se razvije, ko se zenica začne krčiti in širiti kot odziv na svetlobo.

Mrežnica, ki se nahaja na zadnji strani očesa, nastane iz notranje plasti optičnega mešička.

Tu se bodo sčasoma razvile fotoreceptorske celice, ki bodo zajemale svetlobo in prenašale vizualne informacije v možgane.

Povezava Z Možgani

Živčna vlakna iz razvijajoče se mrežnice segajo proti možganom in tvorijo vidni živec. Ta razvojni proces se nadaljuje vso nosečnost.

Živčna vlakna se sčasoma povežejo z območji vizualne obdelave v možganih, kar otroku omogoča zaznavanje in interpretacijo vizualnih informacij.

Funkcionalnost Vida Ob Rojstvu

Ob rojstvu vidni sistem novorojenčka ni popolnoma razvit in se bo opazno razvijal še naprej predvsem v prvih šestih mesecih njegovega življenja.

Novorojenčki imajo relativno slabo vidno ostrino in vidijo svet zamegljeno. Njihov vid je precej omejen v primerjavi z vidom starejših otrok in odraslih

Običajno jih pritegnejo vzorci z visokim kontrastom, kot so črno-beli dizajni. Vidijo pa lahko tudi predmete in obraze na kratki razdalji (20 – 30 cm) od svojih oči. 

Ko dojenček raste in njegov vidni sistem postaja bolj izpopolnjen, se njegova sposobnost osredotočanja, sledenja predmetom in zaznavanja barv izboljšuje.

Zaznavanje globine in sposobnost tridimenzionalnega gledanja se razvijata tudi z dozorevanjem vidnega sistema.

Koliko In Kako Vidi Novorojenček Ob Rojstvu?

koliko in kako vidi novorojencek ob rojstvu

1. Ostrina Vida

Novorojenčki imajo razmeroma slabo ostrino vida, kar pomeni, da je njihova sposobnost videti drobne podrobnosti in osredotočati se na predmete omejena na kateri koli razdalji. 

Preprosto nimajo še razvite sposobnosti prilagajanja očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč, pa tudi natančnega osredotočenja pogleda še niso sposobni. 

Njihov vid je precej zamegljen. Ob rojstvu sicer že zaznajo svetlobo, oblike in premikanje, vendar je vse megleno. Zanimivo pa je, da že razlikujejo med črno, belo in sivo barvo. 

Odraslim se lahko zdi, da imajo novorojenčki velike oči, to je predvsem zato, ker ob rojstvu novorojenčkove oči dosežejo že 65 % razvoja velikosti oči odraslega.

Ob hitrem razvoju bo ostrino odraslega dosegel nekje od 3 do 5 leta starosti.

2. Barvni Vid

Novorojenčki imajo omejen barvni vid (črna, bela in siva barva).

So pa bolj občutljivi na barve z visokim kontrastom, kot sta črno-bela šahovnica. Zaradi česar so senzorične kartice zelo priljubljena igrača za dojenčke.

S karticami dojenčki razvijajo vid, domišljijo in sposobnost koncentracije.

3. Osredotočenost

Novorojenčkove oči imajo ob rojstvu težave pri ostrenju predmetov, zlasti tistih, ki so bolj oddaljeni.

Raje gledajo predmete, ki so od njihovega obraza oddaljeni od 20 – 30 cm, kar je po naključju tipična razdalja med otrokovim obrazom in maminim oz. očetovim obrazom med hranjenjem ali povezovanjem.

4. Zaznavanje Globine

Novorojenčki imajo omejeno globinsko zaznavanje, kar pomeni, da morda ne zaznavajo tridimenzionalnega sveta tako kot starejši otroci in odrasli.

Niti ne morejo natančno izmeriti razdalje in globine prostorskih odnosov, ki jih obdajajo.

5. Pozornost

Dojenčke pogosto privlačijo obrazi, še posebej pa jih zanima človeški ter obraz domačih ljubljenčkov, če so prisotni na njegovi ravni pogleda (pes, mačka).

Več ur lahko gledajo v obraz svoje mame, očeta ali starejšega bratca, sestrice, zlasti v oči.

Enomesečni otrok že premika oči in glavo proti svetlobi, predmetom sledi v vodoravni osi prek sredinske črte, vzpostavi očesni stik in osredotoči pogled na obraz starša.

6. Vizualno Sledenje

Čeprav je novorojenčkova sposobnost sledenja premikajočim se predmetom ali ljudem omejena, bodo še vedno sledili predmetom ali ljudem, ki se počasi premikajo po njihovem vidnem polju.

Razvoj Dojenčkovega Vida V Prvih 6 Mesecih

razvoj dojenckovega vida v prvih 6 mesecih

Poglejmo, kako se dojenčkov vid razvija in prilagaja od prvega meseca do šestih mesecev njegovega življenja:

1 Mesec

Pri enem mesecu starosti je novorojenčkov vid še zelo omejen. 

Megleno vidi predmete in obraze, težje sledi premikajočim se predmetom ali osebam. Vidi v razdalji 20 – 30 cm od svojega obraza.

Pri drugem tednu starosti začne prepoznavati obraz starša s katerim je največ časa. 

Svoj pogled lahko dojenček osredotoči za cca. 10 sekund. Dojenčke privlačijo vzorci z visokim kontrastom, kot so črno-beli dizajni.

Otrok pri enem mesecu začne premikati oči in glavo proti viru zanimanja, vzpostavi očesni stik in sledi predmetu v vodoravni osi prek sredinske črte.

2 Mesec

Dojenčkova ostrina vida se poveča, kar jim omogoča jasnejše videnje predmetov in oseb, čeprav vid še vedno ni tako oster kot pri odraslih osebah.

Dojenčkove oči začnejo bolje sodelovati, lažje sledi premikajočim se predmetom ali osebam. 

Razvija se barvni vid, dojenček že zaznava nekatere barve, čeprav ne tako živo kot starejši otroci ali odrasli.

Sledi predmetom v navpični in krožni osi, začne premikati oči neodvisno od glave in prepozna obraze oseb, s katerimi je največ časa.

3 Mesec

Pri treh mesecih se otrokove vizualne sposobnosti še naprej razvijajo, vsak mesec dojenček bolj jasno vidi predmete in obraze.

Premikajoče se predmete ali osebe spremlja in sledi bolj natančno in gladko. Postane pa tudi bolj odziven na širšo paleto barv. Zanimive stvari hitro opazi in jim nameni svojo pozornost. 

Začne opazovati svoje roke in noge ter dlje časa vzdržuje očesni stik z drugo osebo.

Razvijati se začne zaznavanje globine, kar jim omogoča presojo razdalj in prostorskih odnosov.

4-6 Mesec

Od štirih do šestih mesecev vidni razvoj dojenčkov hitro in opazno napreduje.

Njihova ostrina vida se občutno izboljša zaradi česar lahko vidijo predmete in obraze bolj podrobno in jasno. Barvni vid postane bolj izpopolnjen in lahko razlikujejo širši spekter barv.

Dojenček se zdaj osredotoča na predmete na širši razdalji in kaže izboljšano zaznavanje globine. Gleda in raziskuje svoje roke, noge, igrače, ter ostale predmete v bližini. 

Z očmi sledi igrači, ki pade ali se odkotali stran od njega – pozornost usmeri skoraj skozi sobo. Oči premika neodvisno od glave, pogled premakne od leve proti desni, gleda odseve in sence.

Pomen Rednih Pregledov Pri Pediatrih In Očesnih Specialistih

pomen rednih pregledov pri pediatrih in ocesnih specialistih

Redni pregledi pri pediatru so ključni za spremljanje otrokovega splošnega zdravja in razvoja, vključno z vidom.

Pri pregledu lahko zdravnik prepozna morebitne težave vida, od refrakcijskih napak, kot sta kratkovidnost ali daljnovidnost, do resnejših težav vida. 

Refrakcijska napaka (očesna okvara) povzroča različne očesne dioptrije.

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za obravnavo težav, kot sta strabizem (škiljenje ali napačna poravnava očesa) ter leno oko (tavajoče oko), ki lahko, brez zdravljenja povzročata dolgotrajne težave z vidom.

Zdravljenje Očesne Okvare

Zdravljenje lahko vključuje korekcijske leče – očala, izvajanje očesnih vaj ali kirurške posege.

Starši bi morali biti pozorni na znake težav z očmi, kot so:

  • Čezmerno solzenje
  • Dojenček ne uspe vzpostaviti očesnega stika z drugo osebo
  • Pretirana občutljivost na svetlobo
  • Zrkla dojenčka se tresejo in se ne umirijo
  • Škiljenje
  • Težave pri premikanju enega ali obeh očes v vse smeri
  • Bela zenica

Zaključek: Opazujte Ravoj Dojenčkovega Vida

Bistveno je spremljati in opazovati razvoj dojenčkovih oči in vida med njegovo rastjo.

Vse opažene nepravilnosti ali težave z vidom otroka bi morala starša nemudoma sporočiti pediatru, da se težave hitro in zgodaj obravnavajo, s čimer se zagotovi nadaljnji (pravilni) razvoj vida pri otroku.

Proces, kako se otrokov vid razvija od najzgodnejših faz v maternici do zrelega, jasnega vida, je čudež biologije in razvoja človeštva.

Preberite:

Opomnik: Prihranite VELIKO na NOTINO.si! (Klikni na pasico)

Kategorizirano v: