Takojšnja in dolgotrajna ločitev matere in novorojenčka ima lahko tako kratkoročne kot dolgoročne posledice, ki vplivajo na čustveno, fizično in psihološko dobro počutje mamice in otroka.
In čeprav se na splošno spodbujajo takojšnji in stalni stiki med mamo in novorojenčkom po porodu, lahko pride do situacij, ko je ločitev potrebna iz maminih zdravstvenih razlogov (carski rez, intenzivna nega, splošna anestezija, zapleti po porodu, oddaja otroka v posvojitev).
Pa tudi če dojenček potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč, kot je oživljanje, inkubator ali pomoč pri dihanju, bo morda prišlo do kratke ali dolge ločitve zaradi potrebnih medicinskih postopkov.
V opisanih primerih si bodo porodničarji, babice in medicinske sestre prizadevali čim bolj skrajšati trajanje ločitve med mamo in novorojenčkom.
Novorojenček Potrebuje Mamo
Novorojenček potrebuje mamo, je nemiren, joče za njo in je v skrbeh zanjo.
Ve, kdo je njegova mama in je v prvih dneh težko nadomestiti žensko, s katero je v popolni resonanci (vez med mamico in dojenčkom je edinstvena in izredno globoka).
Rastoči plod je v njenem telesu doživel vse njene hormone, vsa njena čustva in jo pozna do potankosti.
O čemer pišejo tudi novejše raziskave, ki odkrivajo, da novorojenček prepozna mamin glas in vonj, saj sta mu znana že pred rojstvom.
Če je dojenček ob vstopu v nov svet izoliran, osamljen in se ga pušča jokati, mu svet s tem sporoča, da ga nihče ne razume, saj se nanj nihče ne odziva.
V takšnem okolju mu je težko vzpostaviti varen in zaupljiv odnos.
Enako velja za mamico.
Globoko v sebi ima biološko potrebo po bližini s svojim dojenčkom, pa tudi telo je pripravljeno na dojenčka (dojke, polne mleka).
Razlogi Zakaj Se Ločitev Matere In Otroka Po Porodu Odsvetuje
Ločitev matere in otroka po porodu se na splošno odsvetuje zaradi:
1. Povezanost In Navezanost
Stik koža na kožo in takojšnja interakcija med materjo in novorojenčkom sta ključna za navezanost in povezanost.
Ta zgodnja povezava spodbuja občutek varnosti, zmanjša stres in krepi zaupanje, kar tvori temelje za odnos med mamo in otrokom.
Ločitev, zlasti v zgodnjem poporodnem obdobju, lahko vpliva na vzpostavitev varne navezanosti med otrokom in mamico.
2. Začetek Dojenja
Bližina in stik koža na koža olajša takojšnji začetek dojenja.
Koža na kožo sproži pri ženski sproščanje hormonov, ki pomagajo pri nastajanju materinega mleka in spodbuja dojenčka, da se doji.
Zakasnjen začetek dojenja lahko vpliva na uspešno vzpostavitev dojenja in nastajanje mleka. Ključna naloga te faze je doseganje biološkega ravnovesja.
3. Regulacija Temperature
Takojšen stik koža na kožo pomaga uravnavati dojenčkovo telesno temperaturo, kar je še posebej pomembno v prvih urah po rojstvu.
Mamin objem zagotavlja toploto in varnost.
4. Stabilizacija Vitalnih Znakov
Bližina matere lahko pomaga stabilizirati novorojenčkov srčni utrip, hitrost dihanja in njegov krvni tlak.
Mamina prisotnost in dotik kože na novorojenčka delujeta pomirjujoče.
Ko položijo golega novorojenčka na gole prsi mamice pa se zmanjša tudi njena fizična bolečina in tesnoba.
5. Čustveno Dobro Počutje
Ločitev je lahko boleča tako za mater kot za dojenčka, kar vodi v občutke tesnobe, stresa in žalosti. Odziv na stres lahko povzroči zvišane ravni stresnih hormonov, kot je kortizol.
Dolgotrajen ali pogost stres v zgodnjem razvoju lahko vpliva na otrokov nevrološki in fiziološki razvoj.
Ugotovljeno je, da dojenčki, ki so ločeni od svoje matere, jočejo več.
Čustveno dobro počutje je pomembno za splošno zdravje tako mame kot dojenčka.
6. Razvojni Mejniki
Zgodnje interakcije z mamo prispevajo k dojenčkovemu senzoričnemu in kognitivnemu razvoju.
Vizualni, slušni in taktilni dražljaji, ki jih zagotavlja mati, spodbujajo nevrološki razvoj in splošno dobro počutje pri novorojenčku.
7. Materino Dobro Počutje
Bližina dojenčka podpira materino okrevanje in dobro počutje.
Čustvena podpora in vključenost v nego novorojenčka prispevata k pozitivni poporodni izkušnji.
8. Vzorci Spanja
Prisotnost mamice lahko pomaga uravnavati dojenčkove vzorce spanja.
Ločitev lahko zmoti naravni cikel spanja in budnosti in prispeva k izzivom pri vzpostavljanju dosledne spalne rutine.
Negativni Učinki Ločitve Matere In Dojenčka Po Porodu
Porodničarji, babice in medicinske sestre se zavedajo možnih negativnih učinkov ločitve matere in dojenčka po porodu in si na splošno prizadevajo podpirati prakse, ki spodbujajo zgodnje in stalne stike med mamicami in novorojenčki (navezovanje, dojenje takoj po porodu), pri čemer upoštevajo nastale okoliščine in zdravstvene vidike.
Nenujni rutinski postopki se lahko tudi odložijo v prid vzpostavljanja prvega stika in navezovanja.
Številne študije so raziskovale učinke ločitve matere in dojenčka po rojstvu, pri čemer so se osredotočale na različne vidike, kot so navezanost, začetek dojenja, odziv na stres in splošno dobro počutje novorojenčka.
Omenjene študije so pomembne, saj prispevajo k razumevanju pomena zgodnjih stikov in možnih posledic ločitve matere in novorojenčka po porodu.
Nekaj študij, ki ponujajo vpogled v to temo:
Študija 1
Naslov študije: “Učinki stika med materjo in dojenčkom, koža na kožo, ter hude težave z dojenjem pri starejših dojenčkih” Widström AM, Wahlberg V, Matthiesen AS, et al., objavljeno leta 2011.
Študija je raziskala učinke zgodnjega stika koža na kožo v povezavi z dojenjem.
Raziskovalci so ugotovili, da so dojenčki, ki so imeli zgodnji stik koža na kožo s svojimi materami, imeli manjšo pojavnost težav s pristavljanjem na dojko, v primerjavi z dojenčki, ki so bili po porodu ločeni od svojih mater.
Študija 2
Naslov študije: “Zgodnji stik koža na kožo za matere in njihove zdrave novorojenčke.” Moore ER, Anderson GC, Bergman N, Dowswell T., objavljeno leta 2012.
Preučili so prednosti zgodnjega stika koža na kožo za matere in njihove zdrave novorojenčke, vključno s tistimi, rojenimi s carskim rezom.
Raziskava je pokazala, da je bil zgodnji stik koža na kožo, tudi v operacijski sobi po carskem rezu, povezan s pozitivnimi rezultati, kot sta uspešen začetek dojenja in trdna vez med materjo in dojenčkom.
Študija 3
Naslov študije: “Vpliv stika koža na kožo in skupno bivanja v sobi na zgodnjo interakcijo med materjo in dojenčkom” Bigelow AE, Power M, MacLellan-Peters J, Alex Mancini T., objavljeno leta 2012.
Študija je preučevala vpliv stika koža na kožo in namestitve v skupno sobo na zgodnje interakcije med materjo in otrokom.
Raziskovalci so ugotovili, da so dojenčki, ki so imeli več stika koža na kožo in so bili v sobi s svojimi materami, pokazali bolj pozitivne interakcije in doživeli manj stiske ter stresa.
Študija 4
Naslov študije: “Carski rez in začetek dojenja.” Prior E, Santhakumaran S, Gale C, Philipps LH, Modi N, Hyde MJ., objavljeno leta 2012.
Študija o carskem rezu je preučevala vpliv carskega reza na začetek dojenja.
Raziskovalci so ugotovili, da je bilo pri ženskah, ki so rodile s carskim rezom, manj verjetno, da bodo začele dojiti v prvi uri po rojstvu otroka, v primerjavi s tistimi, ki so imele vaginalni porod.
Zakasnjen začetek dojenja pa pogosto vpliva na splošno uspešnost dojenja po porodu.
Študija 5
Naslov študije: “Zgodnja ločitev matere in dojenčka: učinki na odnos med materjo in otrokom eno leto kasneje.” Klaus MH, Kennell JH, Plumb N, Zuehlke S., objavljeno leta 1970.
Ta zgodnja študija je preučevala učinke takojšnje ločitve matere in dojenčka na odnos med materjo in otrokom eno leto pozneje.
Raziskovalci so ugotovili, da so matere, ki so bile ločene od svojih dojenčkov takoj po rojstvu, pokazale manj vedenja, povezanega z navezanostjo, kot je crkljanje in vokalizacija, v primerjavi z materami, ki so imele takojšen stik s svojimi dojenčki.
Preberite: