Dojenčkovo kožo lahko opišemo kot mehko, gladko in nežno.

Ima edinstveno teksturo in videz, ki se razlikuje od kože odraslih, vendar pa je zaradi občutljivosti nagnjena k težavam in okužbam.

V osnovi je koža dojenčka sestavljena enako kot koža odrasle osebe, iz treh plasti (povrhnjice, usnjice in podkožja), ki ščiti telo pred zunanjimi vplivi.

Kljub temu pa imajo dojenčki za skoraj 50 % tanjšo kožo, ki je bolj prepustna kot pri odraslih, zaradi česar je bolj dovzetna za izgubo vlage. 

Koža je lahko videti rahlo prosojna, zlasti na predelih z manj maščobe pod njo.

Odtenek kože je lahko med dojenčki različen, vendar je pogosto rožnat ali rahlo rdečkast zaradi razvijajočega se krvnega obtoka otroka.

Dojenčki Imajo Cca. 50 % Tanjšo Kožo Kot Odrasli

dojencki imajo 50% tanjso kozo kot odrasli

Zanimivo je tudi to, da ima koža dojenčka manj znojnih žlez in lasnih mešičkov, zaradi česar je uravnavanje telesne temperature težje. 

Nezrele oljne žleze lahko povzročijo suhost, pa tudi dojenčkov imunski sistem ni popolnoma razvit, kar poveča dovzetnost za okužbe, če se dojenčkova koža rani ali poškoduje. 

Raven pH kože je bolj nevtralna (takoj po rojstvu kisla), proizvodnja melanina pa manjša, zaradi česar je otroška koža občutljiva in zelo ranljiva za UV sevanje (opekline).

Priporočljiva je posebna nega z uporabo nežnih izdelkov in zaščita dojenčkove občutljive kože pred soncem (sončne kreme šele po 6 mesecu starosti).

Ko dojenček raste, se koža spreminja, prilagaja zunanjemu okolju in razvija svoje edinstvene značilnosti, s čimer po šestem letu starosti, počasi postaja čedalje bolj podobna koži odrasle osebe.

Struktura Dojenčkove Kože

Dojenčkova koža se strukturno in funkcionalno razlikuje od kože odraslih na več načinov:

1. Debelina

Koža dojenčkov je tanjša od kože odraslih. Zaradi tega je bolj dovzetna za poškodbe in suhost.

2. Prepustnost

Dojenčkova koža je tanjša in bolj prepustna kot koža odraslih, kar pomeni, da omogoča lažjo absorpcijo snovi.

Povečana prepustnost lahko naredi dojenčke bolj dovzetne za nekatere kemikalije in dražila v kozmetiki in okolju, zato je pomembno, da starša uporabljata nežna mila in kreme, ki so primerne za dojenčkovo kožo.

Poiščite proizvode, ki ne vsebujejo močnih kemikalij, alkohola, dišav, rastlinskih olj in barvil.

Pomembna je tudi plenica (sestava, kakovost), ki jo vsakodnevno uporabljate.

3. Lasje In Žleze Znojnice

Število lasnih mešičkov in žlez znojnic v otroški koži je manjše v primerjavi s kožo odraslih.

Posledično dojenčki s potenjem težje uravnavajo telesno temperaturo in so lahko bolj nagnjeni k pregrevanju.

Preberite: Močno potenje dojenčka (kaj storiti?)

4. Žleze Lojnice

Žleze lojnice v koži dojenčka ob rojstvu niso popolnoma razvite.

To lahko povzroči suhost in poveča tveganje za težave s kožo, kot je ekcem.

5. Imunski Sistem

imunski sistem vpliva na dojenckovo kozo

Imunski sistem novorojenčkov ni popolnoma zrel, zaradi česar je njihova koža bolj dovzetna za okužbe in draženje.

Redno strizite dojenčkove nohte, naj bodo kratki in ostriženi, da se izognete praskam, ki lahko vodijo do okužbe.

Če se dojenček praska, mu lahko na roke nataknete bombažne rokavičke ali nogavičke.

Preberite: Kako okrepiti odpornost dojenčka?

6. Ravni pH

Ravni pH otroške kože se prav tako razlikujejo od pH kože odraslih.

Na splošno je bolj nevtralen (pH 5,5 – 7), zaradi česar je dojenčkova koža bolj občutljiva.

7. Proizvodnja Melanina

Melanin, pigment, odgovoren za barvo kože, se pri novorojenčkih proizvaja v manjših količinah.

Kar pomeni, da je otroška koža bolj dovzetna za poškodbe zaradi UV sevanja (opekline), zato je zaščita pred soncem ključnega pomena. 

Pomembno je dejstvo, da je dokazano, da so opekline v otroštvu povezane s kasnejšim tveganjem za nastanek kožnega raka.

8. Kolagen In Elastin

kolagen in elastin vpliva na dojenckovo kozo

Proizvodnja kolagena in elastina, ki prispevata k trdnosti in elastičnosti kože, pri dojenčkih še ni tako razvita.

Zaradi česar je dojenčkova koža bolj občutljiva in nagnjena k poškodbam.

9. Hidracija

Otroška koža lahko hitro izgubi vlago, zato je pomembno, da jo vzdržujete z nežnimi vlažilnimi sredstvi in se izogibate prevročim in dolgim kopelim.

Priporočljivo je, da pozimi na roke in obraz nanesete zaščitno negovalno kremo, da kožo dojenčka zaščitite pred vetrom in mrazom.

10. Nega Pleničnega Predela

Ustrezna higiena plenic je ključnega pomena za preprečevanje pleničnega izpuščaja.

Priporočljivo je redno menjavanje plenic, nežno brisanje, sušenje ritke na zraku in uporaba zaščitne kreme.

Preberite: Kdaj in kako zamenjati plenico?

11. Izbira Oblačil

Za dojenčka izberite mehke, naravne tkanine, ki dihajo, da preprečite draženje in omogočite kroženje zraka.

Poliestrska in zelo tesna oblačila niso priporočljiva izbira. 

Dojenčkova oblačila, posteljnino in odeje operite z blagim detergentom brez dišav (otroka ne izpostavljajte močnim kemikalijam), da preprečite draženje njegove kože.

Preberite: Katera oblačila potrebujem za novorojenčka?

12 Pogostih Kožnih Težav Pri Dojenčkih

Nekaj najpogostejših kožnih težav pri dojenčkih:

1. Plenični Izpuščaj

plenicni izpuscaj kozna tezava pri dojenckih

Pojavi se zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vlagi in dražilnim snovem v plenicah, kar povzroči rdečo in vneto kožo na predelu plenic.

2. Temenca Oz. Temenice

Pogosta kožna bolezen (oblika seboroičnega dermatitisa), ki prizadene skoraj vse novorojenčke in dojenčke.

Zanjo so značilne rumene, skorjaste in suhe ali mastne obloge na lasišču, čelu, obrveh in za ušesi.

Temenice so nenevarno, začasno stanje kože in izgine, ko dojenček odrašča (do 3 leta starosti).

3. Sesalni Žulj

Lahko nastane že v maternici zaradi sesanja prstov, pri večini dojenčkov pa nastane po rojstvu, da otrok lažje sesa (utrjena ustnica).

Dojenčku sesalni žulj ne povzroča nelagodja ali bolečine, je le mehurček, napolnjen s tekočino na zgornji ustnici, ki bo sčasoma izzvenel.

4. Otroške Akne

otroske akne kozna tezava pri dojenckih

Majhne rdeče ali bele izbokline na dojenčkovem obrazu, ki se pogosto pojavijo v prvih nekaj tednih življenja.

Akne niso takšne, kot jih imajo najstniki, saj otroških aken ne stiskamo.

Običajno akne povzročajo materini hormoni in izginejo same od sebe brez zdravljenja.

5. Ekcem (Atopijski Dermatitis)

ekcem kozna tezava pri dojenckih

Kronično, srbeče vnetje kože, za katero so značilni rdeči, suhi in včasih izcejajoči se izpuščaji. Vneta koža lahko postane suha, luskasta in razpokana.

Običajno starši opazijo ekcem v zgodnjem otroštvu, predvsem na dojenčkovih licih, bradi ali čelu, pa tudi po drugih delih telesa. 

Na pojav ekcema vpliva tudi genetika, saj so raziskave pokazale, da je pojav pogostejši pri otrocih, kateri starši ali sorojenci so ga tudi imeli.

Čeprav gre za kronično vnetje kože, pa ekcem ni nalezljiv.

Pri ekcemu se priporoča uporaba vlažilno negovalne kreme vsaj dvakrat na dan, predvsem ponoči pa je dobro, da otroku nadenete rokavičke, da se ne bo spraskal do krvi.

V primeru hudega ekcema se obrnite na izbranega pediatra.

Zimski ekcem pa se pojavi v času centralnega ogrevanja in hladnega zunanjega zraka, ki kožo dodatno izsuši.

Srbeča in pordela koža se pojavi na otroških licih, priporočena preventiva, pa je mazanje otrokovega obraza z mazili, ki vsebujejo visok delež maščob.

6. Vročinski Izpuščaj, Miliaria

Posledica zamašenih znojnih kanalov, ki povzroči drobne rdeče mehurčke ali izpuščaje, običajno na predelih s kožnimi gubami.

Dojenčka mehurčki srbijo.

Pregrevanje telesa, pretirano oblačenje, prekomerna uporaba mastnih mazil ali oljnih kopeli lahko prispeva k razvoju Miliarije. 

Dojenčka oblačite večslojno, zato, da ga lahko kjerkoli in kadarkoli slečete, če mu postane prevroče.

7. Milia

Drobne bele ali rumenkaste izbokline na otrokovem obrazu, ki jih povzročajo ujeti kožni luski.

Milije so neškodljive in pri dojenčkih izginejo same od sebe, brez zdravljenja.

8. Toksični Eritem

Rdečica, bunčice, mehurčki ali gnojni mehurčki, ki se pojavijo v prvih dneh po rojstvu in večinsko izginejo v enem do dveh dneh.

Pojavijo se lahko po celem telesu, razen na dlaneh in podplatih. Okrog mehurčkov je viden vnetni obroč.

9. Suha Koža

Otroška koža je zaradi tanjše strukture in nerazvitih lojnic nagnjena k izgubi vlage.

Redno vlaženje pomaga ublažiti srbečico in suho kožo.

10. Rojstna Znamenja

Pogosta rojstna znamenja vključujejo hemangiome (rdeča, dvignjena znamenja) ali ugriz štorklje (rožnate ali rdeče lise nepravilne oblike).

Rojstna znamenja so običajno neškodljiva in lahko sčasoma zbledijo.

Štorkljin ugriz se največkrat pojavi na območju dojenčkovega vratu pod lasiščem in ga večinsko diagnosticira, po porodu, že babica ali porodničar.

11. Okužbe (Bakterijske Ali Glivične)

Dojenčki so lahko dovzetni za okužbe kože, ki povzročijo rdečico, oteklino ali mehurčke.

Običajno prizadeti predeli vključujejo predel kože, kjer je nameščena plenica in kožne gube.

12. Alergijske Reakcije

Nekateri dojenčki lahko razvijejo alergijske reakcije na določena živila, tkanine ali izdelke za nego kože, kar povzroči rdečico, srbenje ali koprivnico.

Pa tudi vročina lahko povzroči razdraženo kožo, kjer se dojenček najbolj znoji.

Pojavijo se lahko majhne rdeče pikice ali izpuščaji na vratu, pod pazduhami, v kožnih gubah ali na področju plenice (v plenicah za enkratno uporabo zaradi umetnih materialov večkrat prihaja do pregrevanja).

Nega Kože Pri Dojenčkih

nega koze pri dojenckih

Pri zdravem dojenčku zadostuje redno umivanje oz. kopanje z vodo (35 – 36 °C) in milom (pH 5,5 – 7), pomembna pa je tudi temperatura zraka v prostoru, kjer dojenčka umivamo (24 – 25 °C).

Po kopanju dojenčkovo kožo dobro osušite

Da dojenčkovo kožo zaščitite pred zunanjimi vplivi, izpostavljene dele kože zaščitite z negovalno mastno kremo ali ustrezno zaščito pred UV-sevanjem. 

Če opazite kakršne koli nenavadne kožne spremembe, se za nasvet obrnite na izbranega pediatra.

Vendar, brez skrbi večina otroških kožnih težav oz. izpuščajev ne ogroža zdravja dojenčka, je pa pomembno, da se težava diagnosticira, zato dojenčkovo kožo pozorno spremljajte.

Preberite:

Opomnik: Prihranite do 25% pri nakupu vodnih igral! (Klikni pasico)

Kategorizirano v: